vovk pro  

Topinambur

Zgodovina
Domovina topinamburja (helianthus tuberosus l.)je Severna Amerika. V jedeh so ga pripravljali že Indijanci vsako leto iz očes na gomolju na novo zrastejo nadzemni deli rastline podobni sončnici, kar pa ni presenetljivo, saj je topinambur njen bližnji sorodnik. Oba namreč spadata v isti rod in družino košaric oz. nebinovk. V nasprotju z enoletno sončnico je topinambur trajnica. V 16. stoletju so prvi kanadski priseljenci  Francozi opisali rastlino in začeli iz gomoljev pripravljati različne kulinarične posebnosti. Okus na maslu pripravljenih gomoljev jih je spominjal na artičoko. Nekaj pozneje so gomolje zasadili na stari celini, sprva v grajskih parkih in botaničnih vrtovih Francije ,Italije in Anglije. Šele proti koncu 19. stoletja, ko so začeli izkoriščati pridelek gomoljev in listov za živinsko krmo,se je topinambur razširil tudi drugod po Evropi. Mesnati gomolji topinamburja so po načinu pridelovanja in uporabe podobni krompirjevim. Največ nasadov topinamburja  je še vedno v Franciji in Italiji.   

Razširjenost v naših krajih
K nam so topinambur prenesli v prejšnjem stoletju zlasti na Dolenjsko in Štajersko. Znanih je več slovenskih imen, kot so laška, papeževa ali svinjska repa, ameriški krompir, gomoljasta sončnica in še bi lahko naštevali, vendar je v literaturi v zadnjih desetletjih rastlina poimenovana topinambur. Ker ne deli družinske, še manj pa rodovniške pripadnosti z repo, artičoko ali krompirjem, bi bilo najustreznejše slovensko ime gomoljasta sončnica.

 

Zgodovina topinamburja
 
© 2009 Matjaž Vovk Vse pravice pridržane. |Pogoji uporabe|